APDEJT.si

Turški obveščevalni šef se je v torek v Kairu sestal z egiptovskim kolegom in katarskim zunanjim ministrom, da bi razpravljali o prehodu v drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in povečanju skupnih prizadevanj v usklajevanju z ZDA, je povedal turški vir. Sogovorniki so se strinjali, da bodo okrepili usklajevanje in sodelovanje s Civilnim vojaškim koordinacijskim centrom (CMCC), da bi odpravili vse ovire za zagotovitev nadaljevanja prekinitve ognja in preprečili nadaljnje kršitve. Razpravljali so tudi o boju proti izraelskim kršitvam.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je v Nacionalni palači sprejela honduraško predsednico Xiomaro Castro, kjer sta se sestali v zasebnem srečanju. Namen obiska je okrepiti dvostranske odnose med državama, ki je bil izveden v času pred volitvami v Hondurasu. Srečanje je poudarilo prizadevanja obeh vlad za utrditev skupne agende na regionalnih vprašanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi s skupino evropskih voditeljev obiskati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu z Rusijo. Zelenski je dejal, da je njegova vlada pripravljena nadaljevati s predlaganim dogovorom, ki je bil po medsebojnih posvetovanjih prilagojen. Trump je izrazil prepričanje, da je dogovor o končanju vojne v Ukrajini zelo blizu, Zelenski pa je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah ameriškega predloga. Trump v Rusijo pošilja pogajalca Steva Witkoffa, pri pogovorih pa naj bi sodelovali tudi Evropejci.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je svojemu posebnemu odposlancu za Ukrajino, Stephenu Whitkoffu, naročil, naj se v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Medtem naj bi minister za vojsko ZDA, Daniel Driscoll, z ukrajinskimi predstavniki razpravljal o mirovnem načrtu. Trump je podobno navodilo izdal Whitkoffu za srečanje s Putinom glede Bližnjega vzhoda.

Nekdanji predsednik Združenih držav Donald Trump je dejal, da so ZDA "zelo blizu" dogovora z Ukrajino in Rusijo o končanju vojne. To je izjavil med dogodkom v Beli hiši in dodal: "Uspelo nam bo."

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nakazal, da bi Moskva lahko zavrnila najnovejši ameriški predlog za končanje vojne v Ukrajini, če bi ta odstopal od pogojev, o katerih sta se ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala na srečanju na Aljaski. Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, je ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini in deluje kot neuradni komunikacijski kanal med Kremljem in zavezniki Donalda Trumpa.

Posebni odposlanec ZDA, Massad Boulos, je sporočil, da niti sudanska vojska niti paravojaške sile Rapid Support Forces (RSF) niso sprejele predlaganega mirovnega načrta Združenih držav za končanje nasilnega konflikta, ki je izbruhnil aprila 2023 in povzročil lakoto ter etnična ubijanja. Konflikt grozi z razdelitvijo države. Trump je prejšnji teden napovedal, da bo posredoval za zaustavitev konflikta.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je v Dohi srečal z ministrom za zunanje zadeve Kraljevine Bahrajn. Pogovori so se osredotočili na dvostranske odnose in regionalne zadeve.

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.

Ali Laridžani je obiskal Pakistan, kjer se je srečal z visokimi predstavniki države. Med obiskom mu je predsednik pakistanskega parlamenta podaril posebno darilo.

Ukrajina naj bi se strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa. Po besedah ameriškega uradnika naj bi ostale le še nekatere manjše podrobnosti za urediti. O tej temi naj bi potekali tudi pogovori med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. Pričakuje se srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je prispel v Haag na Nizozemskem, da bi se udeležil 30. zasedanja konference držav pogodbenic Konvencije o kemičnem orožju in letnega srečanja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Med konferenco se je srečal tudi z direktorjem OPCW.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Somalijski premier Xamsa Cabdi Barre je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo udeležil letnega foruma MEdays. Na forumu, ki letos gosti 120 držav, bo premier Barre imel govor. Kralj Maroka je premierja osebno povabil na dogodek.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Par pand, ki ga je Kitajska leta 2012 posodila Franciji kot diplomatsko darilo, je zapustil živalski vrt Beauval in se pod policijskim spremstvom odpravil proti letališču Roissy, od koder so ju prepeljali nazaj na Kitajsko.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Ameriško veleposlaništvo v Canberri je prejelo navodila, da poroča o kriminalu, povezanim z migranti. Ameriško zunanje ministrstvo opozarja Avstralijo pred množičnimi migracijami, zlasti iz "korenito različnih kultur".

ZDA in Rusija sta predlagali mirovni načrt za Ukrajino, ki je povzročil razdor med zahodnimi zavezniki. Načrt, ki naj bi ga podpiral Donald Trump, naj bi Vladimirju Putinu ponudil vse, kar želi, kar je naletelo na kritike. Evropski voditelji poskušajo pomagati Ukrajini, da bi imela boljše pogajalske izhodišča. Rusija je pozitivno ocenila ameriški načrt, medtem ko je evropskega zavrnila.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi sprememb mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ruski uradniki so poudarili, da te spremembe niso v skladu s prvotnimi dogovori in bi lahko otežile dosego miru.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Prema Wangjom Thongdok, ki prihaja iz Arunachal Pradesha, je bila več kot 18 ur pridržana na letališču v Šanghaju. Kitajski uradniki so ji dejali, da je njen indijski potni list neveljaven, ker je Arunachal del Kitajske in da bi morala zaprositi za kitajski potni list. Ženska je to izkušnjo opisala kot ponižujočo.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je med obiskom na Nizozemskem govoril na 30. srečanju držav članic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja v Haagu.

Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Iranski zunanji minister je prispel v Maskat, glavno mesto Omana, na čelu diplomatske delegacije.

V Luandi se je začela 7. vrhunska konferenca Afriške unije in Evropske unije, na kateri sodeluje 42 afriških in evropskih voditeljev držav in vlad. Med udeleženci je tudi premier Luís Montenegro, ki je prispel v angolsko prestolnico.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.